Izdajanje e-računov in potnih nalogov za podjetnike in majhna podjetja

Spletne strani in izdaja računov za podjetnike!

Kaj? Hitro izdajanje računov, vodenje plačil ter gratis spletna stran z e-mail računom!
Za koga? Za manjša podjetja z zunanjim računovodstvom.
Za koliko? Po neverjetni nizki ceni!

Enostavno kreiranje računov!

Ne potrebujete računovodskega predznanja! Račun izdate v trenutku! Enostavno greste na internet in izdate račun! To še nikoli ni bilo tako enostavno!
Majhen, a profesionalen!

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 10.0/10 (2 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: +1 (from 1 vote)
Posted in E-računi, Izdajanje računov za podjetnike, Izdani računi |

Fakturiranje – izdani računi in opomini + predračuni, avansni računi, dobropisi

Sestavite in izdate lahko račun račun, predračun, avansni račun, dobropis in opomin. Kasneje ga lahko natisnete ali pa shranite v datoteko. Vsak dokument lahko izdelate ročno (brez predhodno izdanega predračuna, računa ali avansnega računa) ali pa ga izdelate avtomatsko iz že sestavljenega dokumenta.

 

Sestavite fakture in druge dokumente z minimalnim naporom, hitro poiščite fakture, preverite fakturirane, plačane zneske in valute.

Račun – podrobno o artiklu

Po izbiri artika, ki ga želite dodati na račun vam program ponudi vnos količine, če potrebno pa tudi cene in morebitnega popusta. Če uporabljate tudi modul za zaloge imate na tem mestu tudi informacijo o količini artiklov na zalogi.

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |

Dokumentacija za računovodstvo

Izdani računi

Izdani računi so knjigovodska listina, ki izkazuje naše prihodke iz poslovanja. Na podlagi izdanega računa v knjigovodstvu podjetja nastane terjatev do kupca, obveznost za davek na dodano vrednost ter prihodek od prodaje storitev ali proizvodov. Izdani računi si morajo slediti po zaporednih številkah. Običajno številka računa vsebuje leto izdaje in zaporedno številko. Glede obveznosti izdajanja računov DURS pojasnjuje: V skladu s 33. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 25/05-UPB3; v nadaljevanju: ZDDV) mora davčni zavezanec izdati račun za vsak promet blaga oziroma storitev, ki ga opravi. Če izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora račun vsebovati podatke po 34. Členu ZDDV, če pa je račun izdan drugim osebam, mora vsebovati podatke po 35. členu ZDDV. Izjema od obveznosti izdajanja računov je predpisana v 99. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04 in 122/04; v nadaljevanju: PZDDV) le za račune, izdane v skladu s 35. členom ZDDV, če je to prodaja vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, periodičnega tiska, prodaja iz avtomatov, prodaja kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM omrežja ter interneta, prodaja žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah. VIR:  http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_5_2004_do_31_12_200 6/izdaja_racunov/obveznost_izdajanja_racunov/

Prejeti računi

Nasprotno od izdanih računov nam prejeti računi povzročijo strošek in s tem odhodek podjetja ter obveznost do dobaviteljev ter terjatve iz naslova davka na dodano vrednost. Vsak prejet račun mora vsebovati datum prejema računa, to je datum na osnovi katerega  si lahko poračunamo davek na dodano vrednost. Prejete dokumente spremljamo po dveh številkah in sicer po številki, ki jo je določil poslovni partner in po interni številki vpisa v knjigo prejetih dokumentov. Interna številka nam omogoča lažje povezovanje med npr. prejetimi dokumenti in nakazili. Običajno nalogo številčenja prevzame računovodja, naročnik storitve –odgovorna oseba v podjetju pa je dolžna prejeti dokument pregledati in ga potrditi, čemur v računovodstvu rečemo likvidacija.

Potni nalogi ali kilometrina

Potni nalog je pomožna knjigovodska listina, ki nam služi za obračun potnih stroškov na službenih potovanjih. Potni nalog mora vsebovati: • Zaporedna številka naloga npr. 12/2010 • Datum in ura službene poti • Osebo, ki je na službeni poti • Znamko vozila in registracijsko številko • Nalogo oziroma namen službene poti • Navedbo predplačila za službeno pot • Podpis odgovorne osebe in nosilca naloga • Plačnik stroškov službene poti

Bančni izpiski

Bančni izpisek je dokumet, ki izkazuje naš promet in denarno stanje na transakcijskem računu podjetja. V računovodskih evidencah je potrebno knjižiti vsak bančni izpisek po zaporednih številkah in datumskem zaporedju. Preko bančnega izpiska se zapirajo terjatve in obveznosti podjetja ter pretoki denarja med podjetjem in gospodinjstvom. Kaj je pretok iz gospodinjstva v podjetje? Na naslov svojega podjetja ste prejeli račun za plačilo internetnih storitev. Ker vaš poslovni transakcijski račun ne izkazuje dovolj sredstev, ga poravnate iz svojega osebnega računa.  V računovodstvu je tako transakcijo potrebno knjižiti v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi, zato je pomembno, da v svoje računovodstvo dostavite popolno dokumentacijo, kar v konkretnem primeru pomeni, da računu, ki ste ga plačali s svojega transakcijskega računa, priložite potrdilo o plačilu, kjer bo razviden vir plačila. Računovodja vam bo na podlagi knjigovodskih listin, ki mu jih boste dali, pravilno poknjižil celoten poslovni dogodek- pretok denarja iz gospodinjstva v podjetje. Na osebnem transakcijskem računu vam je zmanjkalo sredstev, zato opravite dvig gotovine iz svojega poslovnega računa in jo porabite za svoje osebne potrebe. Enako kot v zgornjem primeru, je potrebno pravilno zavesti. Na izpisku poslovnega računa bo zabeležen dvig gotovine, ki ga bo računovodja pravilno knjižil kot pretok iz podjetja v gospodinjstvo. Ostalo Pod ostalo dokumentacijo štejemo vse tiste listine, ki ne vplivajo neposredno na poslovni rezultat, temveč predstavljajo podlago za računovodsko spremljanje poslovanja podjetja. Med to dokumentacijo štejemo različne sklepe, pogodbe, potrdila ter druge dokumente podjetja.

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike, Izdani računi |

IZDANI RAČUNI

Pojasnilo DURS, št. 426-01-10258/2005, 16. 2. 2006

Zavezanec sprašuje, kako doseči, da bo podjetje izstavilo primeren račun; navaja primer, ko želi potrošnik po dveh letih reklamirati izdelek na podlagi odgovornosti za stvarne napake, vendar tega ne more, ker se je račun, s katerim bi dokazoval, kdaj in kje je izdelek kupil, »izbrisal«, razlog za to je bodisi kakovost papirja bodisi kakovost samega tiska.

V Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV (Uradni list RS, št. 25/05 – UPB3 in 108/05) je glede izdajanja računov kar nekaj določil, vendar nobeno od njih ne predpisuje, na kakšnem papirju ali s kakšnim tiskom naj bi bil izdan račun. ZDDV predpisuje le, v katerih primerih mora biti izdan račun in katere so obvezne sestavine računa. Poleg navedenega določa ZDDV v 57. členu še, da mora davčni zavezanec hraniti vso prejeto in izdano dokumentacijo, še posebno pa: prejete in izdane račune, dokumente o popravkih računov, dokumente o opravljenem izvozu in uvozu, finančno dokumentacijo, dokumente, na podlagi katerih je uveljavljal oprostitev DDV, obračune DDV in vse druge knjigovodske listine, ki kakorkoli zadevajo promet blaga in storitev oziroma uvoz blaga in so pomembne za obračunavanje in plačevanje DDV, najmanj deset let po poteku leta, za katero te listine veljajo. Davčni zavezanec lahko navedeno dokumentacijo hrani tudi v elektronski obliki.

Poudarjamo pa, da določila ZDDV veljajo le za osebe, ki so davčni zavezanci po tem zakonu, zato je odgovor na to vprašanje treba poiskati v drugih predpisih, saj so zahteve glede izdajanja računov, kakršne so zapisane v davčnih predpisih, načeloma namenjene izvajanju učinkovitejšega davčnega nadzora, ne pa varstvu potrošnika.

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_5_2004_do_31_12_2006/izdaja_racunov/izdani_racuni/

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |

POMOČ PRI IZRAČUNAVANJU ZNESKOV NA RAČUNU

Koristno je, da se z naročnikom jasno dogovorimo o višini honorarja in o dejstvu, ali gre za neto ali bruto znesek.

Primer 1:
Dogovorimo se za znesek v bruto višini.
Od tega odštejemo normirane stroške in od dobljenega izračunamo akontacijo dohodnine.

Izračun:
Bruto dogovorjen znesek je 100,00 EUR.
Ob predpostavki, da so normirani stroški 25%, je osnova za odmero akontacije dohodnine: 100,00 EUR – 25% od 100,00 EUR (25,00 EUR) = 75,00 EUR.
Od 75,00 EUR se izračuna akontacija (ta znaša 25%): 25% od 75,00 EUR = 18,75 EUR.
Avtor dobi izplačano: 100,00 EUR – 18,75 EUR = 81,25 EUR
Naročnik odvede DURSu akontacijo: 18,75 EUR
Skupni strošek naročnika je: 81,25 EUR + 18,75 EUR = 100,00 EUR, kar ustreza dogovorjenem bruto znesku.

Če se dogovorimo za znesek v neto višini, potem je izračun drugačen, saj imamo le podatek, kolikor avtor dobi dejansko izplačano.

Primer 2:
Dogovorimo se za znesek v neto višini
.
V tem primeru imamo le podatek o tem, koliko avtor dobi dejansko izplačano.

Izračun:
Dogovorjeni neto znesek je 100,00 EUR.
Pri tem upoštevamo sledeče:
Neto znesek = bruto znesek – akontacija dohodnine
Osnova za odmero dohodnine = bruto znesek – 25% od bruto zneska (ker so normirani stroški 25%, sicer je odstotek drugačen)
Akontacija dohodnine = 25% od osnove za odmero dohodnine (po Zakonu o dohodnini)
Informativna akontacija dohodnine pri 25% normiranih stroških = 0,23077 X neto znesek
Informativna akontacija dohodnine pri 10% normiranih stroških = 0,29032 X neto znesek
Informativna akontacija dohodnine pri 40% normiranih stroških (25% normirani stroški + 15% posebna osebna olajšava) = 0,17647 X neto znesek

Ob neto znesku 100,00 EUR in 25% normiranih stroških tako akontacija znaša: 23,08 EUR
Bruto znesek znaša: 100,EUR + 23,08 EUR = 123,08 EUR
Normirani stroški znašajo 25% od bruto zneska: 25% od 123,08 EUR = 30,77 EUR
Osnova za odmero akontacije dohodnine znaša: 123,08 EUR – 30,77 EUR = 92,32

KORISTNE POVEZAVE

Spletna kalkulatorja (Racunovodja.com):
Obračun avtorskega honorarja za situacijo 10% normiranih stroškov
Obračun avtorskega honorarja za situacijo 40% normiranih stroškov

Vir: Artservis.org

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |

PRIMERI RAČUNOV

1. skupina

V 1. skupini največkrat obravnavamo primere, ko se račun izda drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec.

Primer 1:
Samozaposleni je davčni zavezanec, ki obračunava DDV
(ker presega promet 25.000 EUR ali ker ga ne presega, pa se je tako odločil).

Takšen račun mora vsebovati:
- datum izdaje računa,
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa (sistem zaporednih številk lahko izberemo sami, pomembno je, da je račun možno kasneje identificirati zgolj s sklicem na njegovo zaporedno številko),
- identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev,
- ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika,
- identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev,
- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,
- datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana,
- davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV-ja ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto
- stopnjo DDV-ja,
- znesek DDV-ja (razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero zakon ta podatek izključuje). Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV-ja, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

Za določene posebne primere zakon določa še dodatne potrebne elemente, ki za večino samozaposlenih sicer ne bo bodo prišli v poštev (82. člen). Gre za primere dobave novega prevoznega sredstva, ki ga pošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV-ja (ko je potrebno te značilnosti opredeliti) ali za primere posebnih ureditev za potovalne agencije (potreben je skic na ustrezen člen Zakona o davku na dodano vrednost ali direktive Sveta) ali za primer, ko je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik (potrebna je še identifikacijska številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom).

Kot poseben primer zakon navaja tudi posebno ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, ki jih ureja Šesta direktive Sveta 77/388/EGS. Direktivo je sicer naš zakon že upošteval in vnesel v slovenski pravni red.

Vzorec računa:
Primer 1-A (običajni obračun z obračunavanjem DDV-ja)

Možna pa je tudi situacija, ko davčni zavezanec, ki sicer DDV obračunava, tega ne stori, ker zakonodaja določa oprostitev plačila DDV-ja na določene storitve. V tem primeru je potrebno na računu jasno označiti, na kateri pravni podlagi je davčni zavezanec oproščen obračuna DDV-ja (v smislu “DDV ni obračunan na podlagi 8. točke 1. odstavka Zakona o davku na dodano vrednost”). Gre za primere, ko je oprostitev obračuna DDV-ja praviloma vezana na samo dejavnost ali izdelek in tako lahko pride v poštev tudi pri davčnem zavezancu, ki sicer DDV pri obračunava. Oprostitve našteva VIII. poglavje Zakona o davku na dodano vrednost – OPROSTITVE DDV (člen 42-61) in Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS. Zakon o davku na dodano vrednost pušča odprto možnost, da oprostitve določi še kakšen drug zakon.

Vzorec računa:
Primer 1-B (oprostitev obračuna DDV-ja)

Primer 2:
Samozaposleni DDV-ja ne obračunava, ker ne presega potrebnega prometa in se tudi ni odločil, da bi kljub temu DDV obračunaval. Bistvena razlika glede na prejšnji primer je v tem, da DDV-ja na računu ne obračunamo.

Račun mora vsebovati:
- datum izdaje,
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
- firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče,
- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV),
- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV),
- podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Vzorec računa:
Primer 2 (DDV se ne obračunava – zato tudi morebitna oprostitev ne pride v poštev)

2. skupina

V tej skupini največkrat obravnavamo primere, ko se račun izda drugi fizični osebi, ki ni davčni zavezanec. Zakon takšen račun imenuje tudi poenostavljeni račun.

Primer 1:
Račun izda samozaposleni, ki je davčni zavezanec in obračunava DDV, fizični osebi.

Račun mora vsebovati:
- datum izdaje,
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
- ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev,
- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev,
- prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV-jem,
- znesek vračunanega DDV-ja.

Vzorec računa:
Primer 1-A (običajen obračun z obračunavanjem DDV-ja)

Tudi tu je možna situacija, ko davčni zavezanec, ki sicer DDV obračunava, tega ne stori, ker zakonodaja določa oprostitev plačila DDV-ja na določene storitve. V tem primeru je potrebno na računu jasno označiti, po kateri pravni podlagi je davčni zavezanec oproščen obračuna DDV-ja (v smislu “DDV ni obračunan na podlagi 8. točke 1. odstavka Zakona o davku na dodano vrednost”). Oprostitve našteva VIII. poglavje Zakona o davku na dodano vrednost – OPROSTITVE DDV (člen 42-61) in Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS. Zakon o davku na dodano vrednost pušča odprto možnost, da oprostitve določi še kakšen drug zakon.

Vzorec računa:
Primer 1-B (oprostitev obračuna DDV-ja)

Primer 2:
Račun izda samozaposleni, ki DDV-ja ne obračunava (ker ne presega potrebnega prometa in se tudi ni odločil, da bi kljub temu DDV obračunaval) subjektu iz druge skupine zgoraj – največkrat je to fizična oseba, ki ni davčni zavezanec.

Takšen, poenostavljen račun mora vsebovati:
- datum izdaje,
- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče,
- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV-ja),
- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV-ja).

Vzorec računa:
Primer 2 (DDV se ne obračunava, zato tudi morebitna oprostitev ne pride v poštev)

RAČUN, KI GA SAMOZAPOSLENI IZSTAVI V PRIMERU AVTORSKE POGODBE

Na računu, ki se izda na podlagi avtorske pogodbe, je bistveno, da se vpišejo potrebni podatki za izplačilo akontacije dohodnine. Takšno akontacijo mora namreč izplačati naročnik in te obveznosti ne more prenesti na avtorja. Poleg zneska akontacije pa je potrebno seveda tudi navesti postavko o znesku, ki naj se nakaže avtorju ter njegov transakcijski račun.

V primeru, da je avtor davčni zavezanec, ki obračunava DDV, se pri obračunu akontacije dohodnine upoštevano vrednost naredi brez DDV-ja. Od te osnove se odšteje normirane stroške, od dobljenega zneska (osnova) pa se odmeri akontacija dohodnine v višini 25% osnove.

Postopek izdelave računa na podlagi avtorske pogodbe:

1) Račun sestavimo glede na opisane situacije. Kot osnovo za nadaljnji obračun vzamemo znesek za plačilo brez DDV-ja.

2) Ugotovimo višino normiranih stroškov, ki jih bomo lahko uporabili:
- 10% normirani stroški – običajen odstotek pri avtorskih pogodbah. Uporablja se v primeru, ko gre za enkratno avtorsko delo oziroma ne gre za storitev, ki je del avtorjeve dejavnosti.
- 25% normirani stroški – če gre za opravljanje dejavnosti, pod pogoji iz 48. člena Zakona o dohodnini (prihodki iz dejavnosti ne presegajo 42.000 EUR v zadnjih 12 mesecih, ni obveznosti vodenja knjig, ne zaposluje delavcev – glej 3. in 4. odst.). Sem štejemo tudi vpisane v razvid samozaposlenih na področju kulture pri Ministrstvu za kulturo, če izpolnjujejo omenjene pogoje.
- 15% posebna osebna olajšava za osebo, ki opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti (113. člen Zakona o dohodnini).

3) Na podlagi osnove in upoštevanih normiranih stroškov izračunamo osnovo za akontacijo, od te pa izračunamo akontacijo, ki jo mora naročnik odvesti ob izplačilu honorarja.

V kolikor uveljavljamo 25% normiranih stroškov ali 15% posebne osebne olajšave, je potrebno o tem izplačevalca ob izdaji računa obvestiti – najbolje je priložiti kopijo ustrezne odločbe.

Primer računa:
Samozaposleni NI zavezan k obračunu DDV-ja in račun izda davčnemu zavezancu ali drugi pravni osebi, ki ni zavezanec (1. skupina – primer 2)

Vzorca računov:
Primer 0 (uveljavlja se 10% normiranih stroškov)
Primer 1 (uveljavlja se 25% normiranih stroškov)
Primer 2 (uveljavlja se 25% normiranih stroškov in 15% posebne osebne davčne olajšave).

Primer računa:
Samozaposleni JE zavezan k obračunu DDV-ja in hkrati uveljavlja normirane stroške in posebno osebno davčno olajšavo.

Vzorec računa:
Primer 3 (obračunava se DDV, uveljavlja se 25% normiranih stroškov in 15% posebne osebne davčne olajšave)

POMOČ PRI IZRAČUNAVANJU ZNESKOV NA RAČUNU

Koristno je, da se z naročnikom jasno dogovorimo o višini honorarja in o dejstvu, ali gre za neto ali bruto znesek.

Primer 1:
Dogovorimo se za znesek v bruto višini.
Od tega odštejemo normirane stroške in od dobljenega izračunamo akontacijo dohodnine.

Izračun:
Bruto dogovorjen znesek je 100,00 EUR.
Ob predpostavki, da so normirani stroški 25%, je osnova za odmero akontacije dohodnine: 100,00 EUR – 25% od 100,00 EUR (25,00 EUR) = 75,00 EUR.
Od 75,00 EUR se izračuna akontacija (ta znaša 25%): 25% od 75,00 EUR = 18,75 EUR.
Avtor dobi izplačano: 100,00 EUR – 18,75 EUR = 81,25 EUR
Naročnik odvede DURSu akontacijo: 18,75 EUR
Skupni strošek naročnika je: 81,25 EUR + 18,75 EUR = 100,00 EUR, kar ustreza dogovorjenem bruto znesku.

Če se dogovorimo za znesek v neto višini, potem je izračun drugačen, saj imamo le podatek, kolikor avtor dobi dejansko izplačano.

Primer 2:
Dogovorimo se za znesek v neto višini
.
V tem primeru imamo le podatek o tem, koliko avtor dobi dejansko izplačano.

Izračun:
Dogovorjeni neto znesek je 100,00 EUR.
Pri tem upoštevamo sledeče:
Neto znesek = bruto znesek – akontacija dohodnine
Osnova za odmero dohodnine = bruto znesek – 25% od bruto zneska (ker so normirani stroški 25%, sicer je odstotek drugačen)
Akontacija dohodnine = 25% od osnove za odmero dohodnine (po Zakonu o dohodnini)
Informativna akontacija dohodnine pri 25% normiranih stroških = 0,23077 X neto znesek
Informativna akontacija dohodnine pri 10% normiranih stroških = 0,29032 X neto znesek
Informativna akontacija dohodnine pri 40% normiranih stroških (25% normirani stroški + 15% posebna osebna olajšava) = 0,17647 X neto znesek

Ob neto znesku 100,00 EUR in 25% normiranih stroških tako akontacija znaša: 23,08 EUR
Bruto znesek znaša: 100,EUR + 23,08 EUR = 123,08 EUR
Normirani stroški znašajo 25% od bruto zneska: 25% od 123,08 EUR = 30,77 EUR
Osnova za odmero akontacije dohodnine znaša: 123,08 EUR – 30,77 EUR = 92,32

KORISTNE POVEZAVE

Spletna kalkulatorja (Racunovodja.com):
Obračun avtorskega honorarja za situacijo 10% normiranih stroškov
Obračun avtorskega honorarja za situacijo 40% normiranih stroškov

Vir: ARTSERVIS.org

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike, Izdani računi, Klavzule |

O RAČUNIH

Kdaj mora biti izdan račun

Račun mora biti izdan za vsak promet blaga oz. storitev ali celo pred tem, če želi zavezanec prejeti predplačilo. Kadar samozaposleni opravi več storitev (npr. če gre za dolgoročen posel), lahko izda skupen račun. Glede oblike računa zakon predvideva pisno obliko, lahko pa tudi elektronsko, če s tem soglaša naročnik in so izpolnjeni določeni tehnični pogoji po 84. členu (zagotovljena avtentičnost izvirnika računa, tako da prejemnik računa lahko ugotovi, da je tak račun resnično poslal izdajatelj računa, razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa, zagotovljena integriteta računa, tako da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo podatkov na računu). Zneski na računu so lahko v katerikoli valuti, obvezno pa mora biti znesek DDV-ja naveden v evrih.

Kaj mora vsebovati račun

Podatki, ki jih mora račun vsebovati, se razlikujejo glede na to, komu je bil račun izdan in za kakšno vrsto storitve gre.

V osnovi so izdani računi razdeljeni na dve osnovni skupini in sicer:

1. skupina:
- za dobave blaga ali storitev, ki jih je zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec (npr. državni organ) – ta situacija bo verjetno v tej skupini najpogostejša za večino samozaposlenih;
- če je dobava blaga ali storitve opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti (po predpisih EU) niso predmet DDV-ja, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec, pa dobavljeno blago niso prevozna sredstva;
- če gre za dobavo blaga, ki je znotraj Skupnosti (po predpisih EU) oproščena plačila DDV-ja, ker ga odpošlje oseba, ki blago pridobi z ozemlja Slovenije v drugo državo članico drugemu davčnem zavezancu ali pravni osebi, za nekatere trošarine in drugo;
- za prejetje predplačila iz zgornjih treh točk in za predplačila, ki jih dobimo s strani drugih davčnih zavezancev ali pravnih oseb, ki niso davčni zavezanci – slednje pomeni, da se račun izda, četudi storitev še ni dokončana.

2. skupina:
- za druge dobave blaga in storitev, ki so opravljene na ozemlju Slovenije – v to skupino sodijo predvsem računi izdani fizičnim osebam, kamor pa ne moremo šteti drugih samozaposlenih ali samostojnih podjetnikov, saj gre za osebe, ki na trgu opravljajo določeno dejavnost (in so zato davčni zavezanci, ki sodijo k prvi točki v 1. skupini zgoraj).

Pri tem pa možno vsako od zgornjih situacij še nadalje razdeliti glede na to, ali je samozaposleni davčni zavezanec, ki obračunava DDV (ker presega promet ali ker ga ne presega, pa se je tako odločil) ali pa DDV-ja ne obračunava (ker ni k temu zavezan in se ni odločil, da ga bo). Še dodatno so pri posameznih primerih upoštevane možnosti oprostitve obračunavanja DDV-ja, kjer je to možno.

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |

OBVEZNOST IZDAJANJA RAČUNOV

OBVEZNOST IZDAJANJA RAČUNOV

Obveznost izstavljanja računov nastane pri dobavi različnih vrst blaga in za opravljanje različnih storitev, ki jih davčni zavezanci – pravni subjekti opravijo za druge pravne subjekte. Prejemniki teh storitev ali blaga so lahko tako gospodarske družbe, kot tudi samozaposleni ali druge pravne ali fizične osebe.

Podobna obveznost velja tudi za avtorje, ki račun izstavijo naročnikom, s katerimi poslujejo na podlagi avtorske pogodbe. Naročnik sicer lahko opravi izplačilo zgolj na podlagi pogodbe, a avtor bi moral vseeno izstaviti račun.

Zakon o ddv-ju namreč ne loči med različnimi statusnimi oblikami. Primeri računov so zato veljavni in pravilni tudi, če jih želijo uporabiti zavodi in društva, s.p.-ji in drugi davčni zavezanci. Pri tem upoštevajte uvrstitev v pravilno kategorijo.

Status davčnega zavezanca in obveznost obračuna DDV-ja

Samozaposlene osebe so po 5. členu Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št. 117/2006) davčni zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost. Omenjeni člen namreč določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost med drugim obsega tudi storitveno dejavnost in izkoriščanje premoženjskih pravic, če je to namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Pogoj neodvisnosti izključuje dejavnosti zaposlenih in drugih osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. To pomeni, da ni davčne obveznosti obračuna DDV-ja, ko npr. zaposleni nekaj opravi za delodajalca.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št. 141/2004) določa pojem davčnega zavezanca še bolj natančno, in sicer, da je davčni zavezanec vsaka pravna ali fizična oseba opisana zgoraj, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oz. drug ustrezen register ali predpisano evidenco. Če oseba opravlja dejavnost deloma odvisno in deloma neodvisno (samostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.

Samozaposleni so tako v vsakem primeru davčni zavezanci za DDV in s tem obvezani izdajati račune v skladu s predpisi. Ne smemo pa statusa davčnega zavezanca avtomatično povezati z obveznostjo obračunavanja DDV, saj poznamo tudi oprostitve obračuna DDV-ja.

Oprostitev obračunanja DDV-ja

Vsi samozaposleni (davčni zavezanci), ki izstavijo račun, niso zavezani k obračunu DDV-ja. K obračunavanju DDV-ja niso zavezani tisti davčni zavezanci, ki v zadnjih 12 mesecih ne presežejo, ali ni verjetno, da bodo presegli znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa.

V tem primeru se na izdanih računih ne sme izkazovati DDV-ja, prav tako pa takšen zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV-ja in mu za potrebe Zakona o davku na dodano vrednost ni potrebno voditi knjigovodstva.

Ne glede na to pa se davčni zavezanec lahko odloči za obračunavanje DDV-ja, o čemer mora obvestiti pristojni davčni urad in izbiro uresničevati najmanj 60 mesecev. Takšna rešitev omogoča tudi davčnemu zavezancu, ki ne presega zgoraj omenjene meje 25.000 EUR, da si pri lastni nabavi za dejavnost odbija DDV.

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in E-računi, Izdajanje računov za podjetnike, Izdani računi |

Izdajanje računov – pregled novih klavzul po 1.1.2010

Izdajanje računov – pregled novih klavzul po 1.1.2010

Razpredelnica z novimi klavzulami na izdanih računih z veljavnostjo od 1.1.2010 dalje:

VSEBINA

po novem ZDDV-1

po starem ZDDV-1

po direktivi Sveta 2006/112/ES (v angleščini)

Storitve v zvezi z nepremičninami
- če so nepremičnine zunaj Slovenije Neobdavčljivo po 27. členu ZDDV-1 Neobdavčljivo po 26. členu ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 47 of VAT Directive
Prevozne storitve
- če je prevoz potnikov opravljen zunaj Slovenije Neobdavčljivo po 28/1 ZDDV-1 Neobdavčljivo po 27/1 ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 48 of VAT Directive
- če je prevoz blaga opravljen znotraj Skupnosti DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 27/3 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
- posredovanje pri prevozu blaga znotraj Skupnosti DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 27/8 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
Pomožne prevozne storitve
- če so opravljene davčnim zavezancem DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 28/2 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
- posredovanje pri pomožnih prevoznih storitvah DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost op 28/3 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
Storitve s področij kulture, umetnosti, športa…
- če so opravljene zunaj Slovenije Neobdavčljivo po 29/1 ZDDV-1 Neobdavčljivo po 28/1/a ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 53 of VAT directive
Cenitve premičnin in delo na nepremičninah
- če so opravljeni davčnim zavezancem DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV/1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 28/4 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
Restavracijske storitve in catering
- če so opravljeni zunaj Slovenije (brez tistih na krovu ladij, zrakoplovov in na vlakih) Neobdavčljivo po 30.členu ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 55 of VAT directive
- če so namenjeni potrošnji na krovu ladij, zrakoplovov in na vlakih, če se prevoz potnikov začne v drugi državi članici Neobdavčljivo po 30.a členu ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 57 of VAT directive
Najem prevoznih sredstev
- kratkoročni najem, če je prevozno sredstvo dano na razpolago zunaj Slovenije Neobdavčljivo po 30.b členu ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 56 of VAT directive
- dolgoročni najem (daljši od 30 dni, za plovila od 90 dni) DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
Oglaševanje, storitve svetovalcev, inženirjev,…in finančne in druge storitve iz 30.d člena ZDDV-1
- če so opravljene nezavezancem s sedežem zunaj skupnosti Neobdavčljivo po 30.d členu ZDDV-1 VAT accounted by the place of supply under Article 59 of VAT directive
- če so opravljene davčnim zavezancem DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 29. členu ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
- posredovanje pri naštetih storitvah DDV-obrnjena davčna obveznost po 25/1 ZDDV-1 DDV-obrnjena davčna obveznost po 29/1/l ZDDV-1 VAT reverse charge under Article 44 of VAT directive
Transakcije iz 76.a člena ZDDV-1
- če so opravljene oziroma dobavljene davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v Sloveniji DDV-obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1

Vir: DURS

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0.0/10 (0 votes cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in DURS, Izdajanje računov za podjetnike, Izdani računi, Klavzule |

Brezplačen seminar o E-računih in potnih nalogih

Brezplačni tečaj za firme in podjetnike – izdajanje računov in internetne strani za podjetnike

V sklopu Inkubatorja Šentjur, Mestni trg 2, 3230 Šentjur bo potekal dne 27.7.2012 od 14. do 15. ure seminar na temo:

- izdajanje računov za podjetnike, vodenje potnih nalogov in urejanje spletnih strani.

Seminar bodo izvedle partenrske firme, ki sodelujejo na projektu Pisarna na netu:

- specialisti za internet, optimizacijo in programiranje iz podjetja Marcelino d.o.o.
- davčni svetovalci podjetja Ateconia d.o.o.

Zahtevnejšim strankam lahko na predhodno željo pripravimo dodatne informacije za:

- Urejanje mailing list in razpošiljanje e-pošte
- Google optimizacija: plačljiva ali neplačljiva?
- CRM za podjetnike

Več informacij in prijava na: info@pisarna-na-netu.si

http://www.pisarna-na-netu.si

Seminar bo poteka v sejni dvorani Razvojne agencije Kozjansko, RA KOZJANSKO, Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 10.0/10 (1 vote cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: +1 (from 1 vote)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |

E-računi in izdajanje računov za vsakega podjetnika!

Enostavno kreiranje računov!

Ne potrebujete računovodskega predznanja! Račun izdate v trenutku! Enostavno greste na internet in izdate račun! To še nikoli ni bilo tako enostavno!
Majhen, a profesionalen!

Kot ulit za podjetnike, ki potrebujejo pregleden in enostaven program za izdajo računov in potnih nalogov. In to za smešno nizko ceno!
Popolna mini računovodska orodjarna

V paketu vse kar potrebuje podjetnik: izdaja računov, potni nalogi in še neverjetni BONUS: brezplačna spletna stran z e-mail predalom!
Profesionlna podpora!

Forum, podporna dokumentacija, video in še več. Vi priskrbite vprašanja, mi “naložimo” odgovore. Za vsa skrbijo vrhunski računovodski in internetni strokovnjaki!

VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 10.0/10 (1 vote cast)
VN:F [1.9.17_1161]
Rating: 0 (from 0 votes)
Posted in Izdajanje računov za podjetnike |